Evropska unija, ki se močno zaveda posledic staranja prebivalstva, si je zastavila ambiciozen cilj – doseganje 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti moških in žensk v starosti od 20 do 64 let. Temu želimo slediti tudi v Sloveniji, tudi zato sta Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad podprla projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)«.
Podatki za Slovenijo in znotraj nje kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija glede delovne aktivnosti populacije nad 55 let in podatki o nezavidljivem zdravstvenem stanju in posledično visokem prezentizmu in absentizmu v primerjavi z državami EU niso vzpodbudni. Če temu dodamo še podatek, da znaša najdaljša povprečna delovna doba za zaposlene 47 let (Norveška), v Sloveniji pa zgolj 33,4 leta, je jasno, da bo v luči demografskih sprememb in visokih zneskov, ki jih terjajo pokojnine in zdravstvena oskrba starajočega prebivalstva, treba nekaj spremeniti. Takšno je bilo izhodišče projekta, ki se po 4 letih zaključuje. Seveda ne gre za enostavne in hitre rešitve, tudi ne samo zakonodajne spremembe. Gre za dolgoročno zastavljene aktivnosti, ki morajo vključevati celotno družbo, saj je zmanjševanje delovno sposobnih zaposlenih in hkratno staranje prebivalstva velik izziv za nas vse. Hkrati pa gre za pomemben omejitveni dejavnik konkurenčnosti podjetij, zato so se Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije združili v projektu »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)«, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Mnoge aktivnosti, ki jih bodo morala podjetja v prihodnje zaradi aktivnega staranja na delovnem mestu pospešeno vključevati v svoje poslovne modele, so namreč znane, primere dobrih praks najdemo v mnogih državah, v Sloveniji pa jih žal ni prav veliko. Projekt POLET je bil pomemben korak v smeri iskanja znanj in dobrih praks, predvsem pa vključevanja podjetij v aktivnosti. Rezultat so številna strokovno-informativna gradiva za delodajalce za različna podjetja in organizacije, ki bodo tudi v prihodnje na voljo vsem, ki bodo želeli prispevati k spreminjanju in oblikovanju nove paradigme zdravih delovnih mest in posledično aktivnemu in zdravemu staranju.
S koncem septembra letos se štiriletni projekt, v katerem je aktivno sodelovalo 121 podjetji iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija in je bil namenjen ozaveščanju delodajalcev o pomenu aktivnega in zdravega staranja na delovnem mestu, zaključuje. V projektu je bil razvit celovit poslovni model ukrepov, ki delodajalcem pomaga pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in za zmanjševanje odsotnosti z dela. Z aktivnostmi, ki temu sledijo, se odpravlja starostna diskriminacija, oblikujejo se delovna mesta po meri zaposlenih ter organizacija delovnega časa po meri starejših, krepi se promocija zdravja in zdravstvena preventiva, načrtujejo se sekundarne kariere, razmišlja se o pozitivnih posledicah starostne raznolikosti zaposlenih in pomenu medgeneracijskega mentorstva ter še o mnogočem, kar bodo morala podjetja pospešeno vključevati v svoje poslovne modele. Implementacija modela je v vključena podjetja prinesla številne koristi in pozitivne učinke, še posebej če upoštevamo kratek čas implementacije modela v podjetja (20 mesecev) in dejstvo, da se številna podjetja pred vstopom v projekt niso aktivno ukvarjala s področjem aktivnega in zdravega staranja svojih zaposlenih, hkrati pa smo bili priča velikemu omejitvenemu dejavniku – epidemiji covida-19.
Vsak zaključek je začetek novega. Zaradi demografskih trendov in sprememb je potreba po projektih, ki celostno naslavljajo področje aktivnega in zdravega staranja ter odsotnosti z dela, izjemno pomembna. Delodajalce je namreč pomembno še naprej osveščati o tem, da področje aktivnega in zdravega staranja ter odsotnosti z dela ni zgolj »težava«, ki jo je potrebno odpraviti, temveč da preventivna skrb za zdravje na delovnem mestu predstavlja priložnost za izboljšanje delovnih pogojev, hkrati pa tudi počutja in odnosov v okolju ter s tem zavzetosti in učinkovitosti zaposlenih. Zelo pomembno je informirati zaposlene o pomenu zdravja ter jih motivirati, da prevzamejo skrb za lastno zdravje. Delo je torej treba nadaljevati, ne samo v podjetjih, ki so imela pozitivno izkušnjo v projektu POLET, tudi v vseh ostalih. »Odgovornost za ohranjanje vitalnosti in delazmožnosti sicer nosi v prvi vrsti posameznik, ki lahko svoj življenjski slog prilagodi s skrbjo za telesno in duševno zdravje. Delodajalec pa lahko pri tem pomaga z ustreznimi ukrepi in pogoji, ki aktivno in zdravo staranje omogočajo in podpirajo. Vključevanje managementa starosti bo namreč tudi v prihodnje (p)ostalo stalnica tako kadrovske in organizacijske politike delovnih organizacij kot tudi programov promocije zdravja,« je ob zaključevanju projekta izpostavil Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, vodilnega konzorcijskega partnerja projekta, v katerem so sodelovali še Štajerska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
V okviru projekta POLET so bila izdelana številna strokovno-informativna gradiva za delodajalce za različna podjetja in organizacije. Strokovno-informativna gradiva so v obliki člankov, zloženk, različnih brošur ter drugih aplikacij, ki so lahko v pomoč vsem, ki želijo naslavljati izzive na področju aktivnega in zdravega staranja ter zmanjševanja odsotnosti z dela. Dostopna so na spletni strani www.projekt-polet.si in www.zalet.eu.