Upokojitev je mejnik, ki je značilen za pozno starost in ga doživi večina ljudi. Predstavlja čas prenehanja zaposlitve z istočasnim začetkom prejemanja pokojnine. S seboj prinese različne psihološke, socialne, ekonomske spremembe, na katere se mora posameznik prilagoditi.
Pomeni več kot le opustitev določenih aktivnosti, saj oseba ostane brez poklicne vloge, ki pomembno sestavlja tudi našo identiteto. Predhodna priprava na upokojitev lahko pripomore k bolj učinkovitemu spoprijemanju s spremembami.
Zaslužen mir ali trpljenje?
Poklicne poti zaključujemo v različnih obdobjih, za vsakega posameznika pa je upokojitev lahko zelo stresna, saj se življenje na enkrat spremeni. Tako rekoč čez noč izgubi prijatelje iz delovnega okolja, družbeni položaj, ki si ga je ustvarjal v svojem poklicnem življenju, spremeni se njegovo finančno stanje in ima vsaj 8 ur več prostega časa na dan.
Prilagoditev na novo nastali položaj zahteva veliko energije. Posameznik naj bi si po napornem delovnem obdobju zaslužil mir, a tudi mir ni vedno darilo, če v njem ne znaš uživati.
Večina upokojenih poroča o zadovoljstvu ob upokojitvi, telesno in psihično počutje ostane enako kot pred upokojitvijo, osebe so še vedno socialno, telesno in umsko dejavne.
Slednje bi bilo mogoče pripisati dobro razvitim strategijam za spoprijemanje s stresom pri tej starosti. Nekateri pa se s stresom ne spopadajo dobro in upokojitev negativno vpliva na njihovo zdravje, počutje in zadovoljstvo v življenju.
V novem življenjskem obdobju se težko znajdejo predvsem tisti, ki so smisel svojega življenja iskali in našli v delu
Oseba, ki se v delovnem obdobju identificira s svojim delom in vanj usmerja večino svoje energije in želja, se mora kar naenkrat, če želi ali ne umakniti.
ALI STE VEDELI?
Pri približno tretjini ljudi se po upokojitvi pojavi nezadovoljstvo zaradi opustitve dela, v blagih obliki pa se te težave kažejo kot upad samospoštovanja, zaskrbljenost glede materialnega položaja, zaskrbljenost glede porabe časa, osamljenost, lahko tudi depresivnost.
Te težave se pogosteje pojavijo pri osebah, ki imajo nižjo pokojnino, slabo zdravje in nizko izobrazbo, pogosto pa se pojavi tudi pri tistih, ki so imeli (oz. še imajo) močno poklicno identiteto in v delovni organizaciji zasedajo visok položaj, pa tudi pri posameznikih, ki imajo v vsakdanjiku radi strukturiran urnik. Uspešnost spopadanja z upokojitvijo pa je močno odvisna tudi od osebnostnih potez, poklicne vloge, socialnih mrež in samopodobe posameznika.
Kaj nam pomaga pri prehodu v upokojitev?
Ob upokojitvi so najbolj zadovoljni tisti, ki so se brez težav ločili od poklicnega dela in sodelavcev, ki imajo dobro pokojnino, so zdravi in so že pred upokojitvijo načrtovali dejavnosti v novem prostem času. Posamezniki pogosteje doživljajo upokojitev kot pozitivno, če je upokojitev prostovoljna, imajo zavest, da delo ni najpomembnejše v življenju ter se pripravljajo in načrtujejo življenje po upokojitvi. Zelo pomemben dejavnik, ki pomaga pri spopadanju s stresom, je tudi socialna opora. Po upokojitvi sicer upadejo stiki s sodelavci in se tako njegova socialna zoži, a kakovost opore, ki jo dobi od partnerja, prijateljev in odraslih otrok, načeloma ostaja stabilna.
Na upokojitev se je potrebno pripraviti, da vanjo ne pademo ali zdrsnemo nenadoma
Pripravljati bi se morali začeti že v zrelih letih, ko nam to omogočajo psihofizične sposobnosti in materialne možnosti.
Posameznik naj bi mislil in se različno pripravljal na starost vse svoje aktivno življenje, zadnjih nekaj let pred upokojitvijo (tri do pet let) pa naj bi bila priprava na upokojitev intenzivnejša.
Pred upokojitvene aktivnosti pomenijo tiste aktivnosti, s katerimi delavec pridobi ustrezna znanja za planiranje druge življenjske kariere. Priporoča se, da se posameznik, ki se bo kmalu upokojil udeleži tudi tečaja ali pa individualnih srečanj priprave na upokojitev. Tega včasih organizira podjetje samo ali pa mu pri tem pomagajo zunanje institucije.
ALI STE VEDELI?
V nekaterih evropskih državah vlada praksa, da je pred upokojitveno izobraževanje celo obveza delodajalca.
Na izobraževanjih se bodočim upokojencem predstavi načine soočanja in prilagajanja, iskanje novih izzivov v novem življenjskem obdobju, mnogi se znotraj izobraževanja udeležijo tudi sistematičnega zdravniškega pregleda in se naučijo načinov vzdrževanja njihovega zdravja, udeležencem pa naj bi bile dostopne tudi različne pravne informacije vezane na upokojitev. Poleg pridobivanja informacij pa je pomembno tudi, da oseba izrazi svojo vizijo upokojitve.
Kako se lahko sami pripravimo na upokojitev?
V Sloveniji pred upokojitvene aktivnosti niso sistemsko urejene in so predvsem dobra volja delodajalca.
NAMIG: Na voljo so določene aktivnosti namenjene pripravi na upokojitev, ki potekajo v okviru:
- Univerze za tretje življenjsko obdobje,
- Ministrstva za obrambo RS,
- Inštituta Antona Trstenjaka,
- Upravne Akademije pri Ministrstvu za javno upravo in inštituta Emonicum,
- Zavoda Uršulinka,
- v zadnjem času pa še Zavoda za zaposlovanje RS.
Prav tako pa lahko veliko naredimo že sami. V nadaljevanju je navedenih nekaj idej, kako se lahko pripravimo na upokojitev in na kaj moramo vse pomislili:
- Pozanimati se, kakšni so naši pogoji za upokojitev ter kakšna je finančna plat naše upokojitve
Glede na te podatke se tudi lažje odločimo, kdaj se bomo upokojili, ali bo to takoj, ko bomo izpolnjevali pogoje, bomo za kakšno leto podaljšali delovno dobo, delali pri podjetju nekaj ur pogodbeno ali pa se upokojili predhodno. Prav tako se moramo pozanimati, kako bo z našim zdravstvenim zavarovanjem po upokojitvi in poskrbeti za svojo materialno varnost oz. finančni načrt za čas upokojitve.
- Skušati se z delodajalcem dogovoriti o postopnem prehodu v upokojitev
Na primer da delamo skrajšano število ur, kar nam pomaga, da v upokojitev preidemo postopoma in se nanjo počasi prilagajamo.
- Razmisliti tudi o tem, kje bomo živeli
Lahko ostanemo v hiši, ali se preselimo v manjše stanovanje, ki bo enostavnejše in tudi ugodnejše za vzdrževanje, ali pa obratno, če bi se iz mesta želeli preseliti na podeželje, kjer je več miru in stika z naravo.
- Si strukturirati urnik z rednim ritmom počitkov in vstajanja, urejanja, prehranjevanja, rekreacije tudi v času upokojitve
To nam bo pomagalo ostati mladosten tudi v starosti. Tako moramo razmisliti tudi, kako bomo organizirali in zapolnili svoj prosti čas. Imamo morda hobije, ki jim doslej nismo mogli posvečati dovolj časa pa bi to želeli? Ali pa bi se radi preizkusili v nečem čisto novem? Bomo več potovali ali morebiti pogosteje pomagali pri vzgoji vnukov?
- Poiskati nove prostočasne aktivnosti
Tisti, ki so svoje profesionalno življenje živeli zelo aktivno, bodo svoj prosti čas morda želeli zapolniti tudi s prostovoljstvom ali se vključili v kakšno društvo, neprofitno organizacijo, morda univerzo za tretje življenjsko obdobje ipd. Na ta način lahko navezujemo nove socialne stike.
- Imeti v mislih, kako bomo vzdrževali svoje zdravje
Poskrbeti bomo morali za dovolj gibanja in zdravo prehrano v starosti. Za svoje zdravje pa moramo aktivno skrbeti že pred upokojitvijo, da bomo v njej lahko polno uživali. To pomeni prekinitev z nezdravimi razvadami in skrb za že omenjeno gibanje ter prehrano.
- Negovati dobre odnose z našo družino
Naj bodo ti kvalitetni in topli. Ne pozabite se z družinskimi člani pogovoriti tudi o upokojitvi, o vaših načrtih, željah in potrebah
- Si zadati cilje za našo upokojitev
NAMIG: Na list papirja si zapišemo nekaj ciljev, ki jih želimo doseči v prvem letu upokojitve. Cilji morajo biti natančni, dosegljivi in merljivi. Določimo tudi čas do kdaj želimo nek cilj doseči. Npr. postavimo si lahko cilj, da do konca leta uspešno opravimo osnovno stopnjo tečaja španščine.
