Ker običajno na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja, lahko to pomembno vpliva na naše počutje ter telesno in duševno zdravje. Nekoč so zaposleni v industriji brez zaščitne opreme opravljali težka fizična dela, s težkimi stroji in škodljivimi snovmi. Z razvojem družbe smo te dejavnike začeli uspešno obvladovati z ustrezno zaščitno opremo, vendar se v sedanjem hitro razvijajočem svetu soočamo z novimi izzivi in obremenitvami, ki jih imenujemo psihosocialni dejavniki tveganja. Predstavljajo pogoje dela, ki izhajajo iz socialnega okolja ali si jih posameznik ustvari sam.
Med najpogostejšimi psihosocialnimi dejavniki tveganja so:
- obremenitve na delovnem mestu,
- časovni pritiski,
- pomanjkanje podpore s strani vodstva in sodelavci ter
- splošno slabi medsebojni odnosi.
V delovnih okoljih, v katerih je prisotnih veliko psihosocialnih dejavnikov tveganja, se tudi težave v telesnem in duševnem zdravju pojavljajo pogosteje. Zaposleni namreč zaradi teh dejavnikov doživljajo dodaten stres, kar se odraža na njihovem počutju in duševnem zdravju. Vzroke za nastanek duševne motnje je težko enoznačno določiti in prav tko vzrok skoraj nikoli ni eden. Duševne motnje se izrazijo zaradi spleta osebnostnih lastnosti, značilnosti družinskega in delovnega okolja ter posameznikovih preteklih izkušenj.
V preteklih nekaj desetletjih strokovnjaki ugotavljajo, da so motnje v duševnem zdravju v porastu tudi med delovno aktivno populacijo.
Duševne in vedenjske motnje so tako kot drugod v Evropi tudi v Sloveniji pogosto razlog za bolniško odsotnost.
ALI STE VEDELI?
Zadnji podatki NIJZ kažejo, da so po številu izgubljenih koledarskih dni v Sloveniji duševne in vedenjske motnje že na tretjem mestu med najpogostejšim razlogi za bolniško odsotnost. Glede na pretekla leta lahko govorimo o porastu, saj so bile še v letu 2017 na četrtem mestu.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo v naslednjih letih še več ljudi srečevalo s težavami v duševnem zdravju in duševnimi motnjami, zato je širjenje zavedanja o problematiki in obravnava tudi v delovnih okoljih nujna. Zaposleni namreč v delovnem okolju preživijo približno polovico svojega budnega časa.
Kaj lahko naredi posameznik?
V prvi vrsti je pomembno, da znamo poskrbeti zase in sprejemamo odločitve, ki nas ohranjajo v dobri telesni in duševni pripravljenosti. Pomembno je, da smo prav tako pozorni na občutne in nenavadne spremembe v vedenju, mišljenju in čustvovanju svojih bližnjih. Ob duševnih težavah in stiskah drugih včasih ne vemo kako reagirati. Dober korak je vsekakor ob pravem trenutku pristopiti k osebi, ki kaže znake duševne stiske in ji ponuditi pogovor. Če je potrebno osebo spodbudimo k temu, da si poišče ustrezno strokovno pomoč ter tako zmanjšamo stigmo, ki težave v duševnem zdravju še vedno prepogosto spremlja in otežuje pravočasno zdravljenje pri resnejših duševnih motnjah.
