Staranje ni izgubljena mladost, temveč novo obdobje priložnosti in življenjske moči. (Betty Friedan)
Staranje v sodobnih družbah zahodnega sveta predstavlja v veliki meri proces, ki prinaša negativne spremembe in se osredotoča na izgube. Izgubo fizičnih in kognitivnih sposobnosti, položaja, statusa smisla in socialnih stikov lahko posameznik doživi zelo emocionalno, kar lahko vodi do težav v duševnem zdravju ali duševne motnje kot je depresija, ki je med starejšimi pogosta. Pogosto lahko zaznamo razliko med tem koliko smo stari kronološko in koliko se počutimo stari, kar je lahko rezultat tega, da se pogosto hitreje staramo navzven kot v sebi.
Določenim procesom, ki staranje spremljajo se ni mogoče izogniti, saj so nekatere telesne funkcije trajno spremenjene, vendar pa se lahko pogosteje osredotočimo tudi na druge vidike staranja. Pri tem ima veliko vlogo tudi delovno okolje in delo kot tako, ki posamezniku pogosto predstavlja del njegove identitete in položaja.
Kako lahko vsak pripomore k bolj zdravemu in k aktivnemu staranju
Pred vami je nekaj smernic za bolj aktivno in zdravo staranje, ki so koristni za vsakega izmed nas, ne glede na starost. Proces staranja namreč poteka skozi celotno življenje:
- Skušajmo sprejeti spremembe kot del življenja
Soočanje s spremembami je zahteven psihološki proces, ne glede na našo starost. Poseben izziv starejšim od 50 let predstavljajo pogoste spremembe, ki se dogajajo v tem življenjskem obdobju (npr. odseljevanje otrok od doma, izguba staršev, prijateljev in drugih ljubljenih oseb). Pogosto doživimo spremembe, povezane z zaključevanjem poklicne poti, pešanje zdravja ter izgubo samostojnosti. Povsem naravno je, da tovrstne izgube občutimo. Prav tako pomembno pa je, da znamo občutek izgube uravnovesiti s pozitivnimi sestavinami življenja ter da se naučimo, kako se na te spremembe lahko uspešno in učinkovito prilagodimo.
- Ostanimo radovedni in odprti za učenje novih stvari
Z učenjem novih ali drugačnih stvari bomo svojemu umu omogočili, da ostane v pripravljenosti: oster in dojemljiv. Sodelujmo v pogovorih, ki bodo spodbudili naše razmišljanje, berimo časopis, revije in knjige, igrajmo miselne igre in igre, ki krepijo naš spomin (npr. šah, sudoku) ter rešujmo križanke ali besedne igre. Tako bomo urili sposobnost naših možganov, ki so kot mišica – z vajo jih krepimo. Lahko se pričnemo učiti tujega jezika ali se vpišemo na študij ali tečaj s področja, ki nas je od nekdaj zanimalo. Prostočasne dejavnosti, v katerih uživamo, pa bodo spodbudile tudi naše družabno življenje.
- Negujmo pristne medsebojne odnose
Preživljanje prijetnega časa z družino, prijatelji in drugimi bližnjimi osebami je ključnega pomena za dobro telesno in duševno zdravje. Medčloveški odnosi namreč pripomorejo tudi k zdravilnim procesom v telesu. Spomnimo se na primer na oporo družine in prijateljev, ko smo bolni. Ta opora vključuje pripravljanje obrokov, oskrbo z zdravili, obiske pri zdravniku in drugo skrb za naše kar najhitrejše in učinkovito okrevanje. Navzočnost naših bližnjih pa vpliva tudi na bolj stabilno delovanje našega organizma. Prizadevajmo si torej za preživljanje kakovostnega časa z ljudmi, ki jih imamo radi.
Ozaveščenost, motiviranost in prizadevanje za zdravje in dobro počutje niso odvisni od števila let ali sivih las, ki jih imamo. Zdravje je pomembno krepiti in ohranjati v vseh življenjskih obdobjih. Proces zmanjševanja funkcionalnih zmožnosti pa lahko precej upočasnimo in omejimo, če zdrav in dejaven način življenja že v mlajših letih postane naša vsakodnevna navada.
